Odprtje razstave in predstavitev publikacije

Napisal-a Alenka Praper dne . Objavljeno v Projekti


V soboto, 14. septembra 2013, je na Strojni potekal zaključni dogodek projekta »Na hribovski vasi Strojna«. Odprta je bila razstava arhitekturnih rešitev, ki so jih slovenski in švicarski študentje arhitekture pod vodstvom mentorjev in priznanih strokovnjakov izdelali za kmetije ter jih vaščanom tudi predstavili. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi bogata publikacija, ki je zajela plodno sodelovanje med vsemi udeleženimi v iskanju raznolikih možnosti za ohranjanje življenja na podeželju in njegove stavbne dediščine.

»Projekt je z vidika Občine presegel pričakovanja. Ponudil je idejne rešitve izkoriščanja potenciala Strojne. Občina je sledila prvi fazi, torej obnovi infrastrukture, z vsebinami, ki bi jih na Strojni želeli. Lahko smo zelo zadovoljni, da so strokovnjaki tako iz Slovenije kot iz Švice na Strojni videli potencial in ta potencial obdelali na nivoju arhitekture,« je ob odprtju razstave na Strojni povedal župan Občine Ravne na Koroškem mag. Tomaž Rožen, ki je še izpostavil, da Strojna poleg infrastrukture potrebuje tudi razvojne spodbude in tovrstne »mehke« projekte.

»Strojna je dragocen košček občine Ravne na Koroškem in prepričan sem, da tudi eden zadnjih neokrnjenih in tako z naravo zraščenih podeželskih naselij na Koroškem in v okolici,« je na prireditvi povedal direktor ZKŠTM Miran Mlakar. »Današnji časi zahtevajo za svetlo prihodnost tudi spomin na preteklost in vrnitev k osnovnim načelom solidarnosti, sodelovanja in medsebojnega učenja že marsikje pozabljenih izkušenj in vrednot. S pomočjo projekta lahko zaključimo, da je razvoj Strojne odvisen od sodelovanja in povezovanja ter brezpogojne zaveze, da ima Strojna možnost in priložnost za boljši jutri.«




Na Strojni živi vsega skupaj približno 120 ljudi, v vasi je nekje 20 kmetij in večina kmetov se je odzvala povabilu ter v projektu tudi aktivno sodelovala. Prav ta vključenost domačinov pomeni veliko dodano vrednost in je tudi oplemenitila uspeh izvedbe. »Cilje v okviru projekta smo dodobra realizirali. Med drugim smo vaščane Strojne peljali na tridnevni ogled primerov dobre prakse na področju trajnostnega razvoja vasi, dejavnosti vaščanov in porabe evropskih sredstev v Švico. Strojanci so bili zelo veseli, da so imeli priložnost to videti in doživeti, še bolj pa so bili zadovoljni, ker so ugotovili, da Švica nima kakšnih posebnih drugih prednosti pred Slovenijo kot to, da se povezuje in združuje, in da bi marsikaj od tega, kar so videli v Šivci, lahko ustvarjali tudi na Strojni,« je pojasnil vodja projekta Primož Praper, ki se je vsem zahvalil za zavzeto delo, predvsem pa domačinom za pripravljenost, sprejetost in gostoljubje.

V projektu je sodeloval direktor in dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Zürichu Stephan Maeder: »Ko sem ženi pokazal fotografije s Strojne, me je vprašala, zakaj sploh hodim sem, ko pa izgleda enako kot Švica.« Izrazil je svoje navdušenje nad Strojno, gostoljubnostjo ljudi in dobro hrano ter povedal, da se domov vrača s polnim srcem vtisov s Strojne, ki je podobna, pa vendarle drugačna kot Švica. Tudi v Švici so namreč v smislu trajnostnega razvoja zaznali podobne probleme kot na Strojni.
Švicarski strokovnjak za trajnostni razvoj in predavatelj na Visoki šoli za uporabne vede Univerze v Zürichu mag. Peter Marty je kot prednosti Strojne navedel ohranjeno okolje, domačo hrano in ročne izdelke, posebej pa izpostavil še lepoto pokrajine, ki jo obdelujejo kmetje in ji tako dajejo poseben izgled: »Srečal sem kar nekaj Strojancev, ki so pripravljeni sprejeti še bolj aktivno vlogo in vplivati na prihodnost Strojne. Veseli me, da so bili Strojanci skozi projekt v tolikšni meri pripravljeni sprejemati tudi povsem nove, drugačne ideje.«
Študentje arhitekture so pri svojem delu skušali spoštovati obstoječe arhitekturno delo in stavbno dediščino. »Na Strojancih pa je, da sedaj pogledajo narejeno, presodijo ustreznost idej in se premaknejo naprej v smeri nakazanega razvoja,« je delo švicarskih študentov predstavil arhitekt in vodja centra za urbano krajino Fakultete za arhitekturo Univerze v Zürichu prof. Max Bosshard.

Povzetek arhitekturnih prispevkov je predstavila arhitektka in nagrajenka Prešernovega sklada 2012 izr. prof. Maruša Zorec, ki je spregovorila tudi o lepotah Strojne in izpostavila izjemnost Janeževe domačije ter poudarila, da »ima Strojna nekaj posebnega, kar v Sloveniji srečamo le redko kje.«

V letu in pol izvajanja projekta je nastala tudi knjiga, »ki predstavlja vsestransko Strojno, ki je ostala neokrnjena in pristna. Delo nam je bilo v veliko veselje, saj smo na vsakem koraku, ob vsakem stiku z domačini imeli občutek, da delamo nekaj pomembnega za tukajšnjo prihodnost,« je publikacijo predstavil sourednik Franci Pečnik. Predstavnik vaške skupnosti Zdravko Šapek je izrazil željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju z Občino in upanje, da »je ta projekt začetek nečesa boljšega in da slovesni zaključek ne pomeni konca.«



Več slik