mediji

Kulturna dediščina

Napisal-a Alenka Praper dne . Objavljeno v Kulturna dediščina

Kulturni spomeniki

Domačija Janež
Na Strojni najdemo nepremično kulturno dediščino, ki je zavedena v register nepremične kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre za enote kulturne dediščine, ki so spomeniki lokalnega pomena: Cerkev sv. Urha, Domačija Janež, Domačija Strojna 12 in 13, hiše, kašče, skedenj in kapelica …

Napisal-a administtamodrob dne . Objavljeno v Kulturna dediščina

Janeževa domačija

Janeževa domačija
V zaselke samotnih kmetij Strojne nad strnjenim jedrom s cerkvijo sv. Urha leži Janeževa domačija. Mogočna stanovanjska hiša je izjemen primer ljudskega stavbarstva, ki v osnovi izvira iz 17. stoletja. Črni kuhinji z dvema bivalnima prostoroma so v 18. stoletju priključili še tretjega, nekdanjo kaščo, ki je stala tik ob hiši.

Napisal-a Franci Pečnik dne . Objavljeno v Kulturna dediščina

Koroške pripovedke

Pav
O treh gorah

Tri gore so: Uršlja, Peca in Raduha. Ena se za vsako leto viša, ena pa niža za pšenično zrno, ena pa mirno stoji. Ko bodo vse tri enako visoke, bo sodni dan.

Vir: Makarovič, M., Strojna in Strojanci, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982, str. 378.

Napisal-a administtamodrob dne . Objavljeno v Kulturna dediščina

Cerkev sv. Urha

Cerkev sv. Urha
Podružnična cerkev sv. Urha Strojna je podružnica župnijske cerkve sv. Danijela v Šentanelu in je glede na cerkveno zasnovo verjetno nastala že v srednjem veku. Iz župnijske kronike je razvidno, da so staro cerkev prezidali in povečali leta 1848. 7. maja 1848 je novo enoladijsko cerkev z zvonikom na severu, obdano s pokopališčem in obzidjem, posvetil škof Anton Martin Slomšek, o čemer priča tudi napis na oboku ladje.

Napisal-a Franci Pečnik dne . Objavljeno v Kulturna dediščina

Blaž Mavrel (1896–1977)

Blaž Mavrel
Blaž Mavrel se je rodil 2. februarja 1896 v Gradiščah pri Libeličah v številni kmečki družini, v kateri je bilo trinajst otrok. Iz Gradišč so se preselili v Grablje. Tam je le dve leti hodil v utrakvistično šolo na Lokovici (Holmcu). Leta 1908 se je družina povečala, zato so prodali posest in se zopet vrnili v Gradišče in kupili Strávjekovo.

Napisal-a Franci Pečnik dne . Objavljeno v Kulturna dediščina

Zgodovina Strojne

Pridih preteklosti
Marija Makarovič v svoji knjigi Strojna in Strojanci zapiše: »Strojanci so zrasli prav s strojansko zemljo in s strojansko pokrajino, ki so jo v stoletjih oblikovali in si jo podrejali, ko so vanjo vsajali svoje domačije in iz nje trgali svoje njive, travnike in pašnike, ko so jo pojili s svojim znojem in s trdoživo krvjo ter pokopavali vanjo svoje rajne okoli cerkve sv. Urha.«